Spet po starem

Politiki so imeli v tejle krizi odlično prilożnost, da sprejmejo zakonodajo, s katero bi vsaj malo omejili Wall Street, a so jo kot każe zamudili. Fed et al. so posodili bankam dovolj denarja, da so le-te spet poskrbele za rast na borzah in ker so medtem politiki spali, jim je zdaj veliko teżje prepričati javnost, ki ima tradicionalno kratek spomin, da je treba sprejeti radikalno reformo finančnega sistema. Zelo verjetno bo tako, da se bo kriza ponovila enkrat v naslednjih letih, le da bo takrat verjetno še večje magnitude kot tokrat.

Tudi napovedi za ekonomije vse boljše

Potem ko so se popravile borze oziroma tečaji večine delnic na borzah, predvsem so k temu prispevale dobre novice iz ameriškega finančnega sektorja je sedaj zanimivo, da se sedaj izboljšujejo tudi napovedi za ekonomije posameznih drżav. Napovedi so sicer še vedno slabe v primerjavi z rastmi pred nekaj leti, vendar so boljše kot so bile pred časom. Čeprav je bilo veliko dvomov glede monetarnih in fiskalnih ukrepov, pa se zdi, vsaj po dosedanjih informacijah, da so bili kar uspešni. Zlasti to velja za ameriško gospodarstvo, kjer so bile monetarne oblasti še nekako najbolj zavzete za preprečitev krize.

Ukrepi v ZDA każejo rezultate

Oblasti v ZDA so bile v času krize veliko kritizirane glede njihovih ukrepov proti krizi, toda zdi se, da se je v ZDA gospodarstvo stabiliziralo in da so torej ukrepi vsaj delno delovali. Bernanke, ki je bil zelo agresiven pri njegovem delu kot predsednik Feda, ameriške centralne banke, je imel očitno prav s svojo monetarno politiko. Vprašanje je le, ali je bila kriza prestavljena le na kasnejši čas ali pa bo dejansko prišlo do pomembnega izboljšanja gospodarstva.

Nafta spet nad 70 dolarjev

Ob borznih trgih se je v zadnjih mesecih spet krepko dvignila tudi cena nafte in sicer je trenutno że nad 70 dolarjev. Morda so borzni trgi in nafta zgodnji znanilci prihajajočega izboljšanja v gospodarstvu. Zanimivo sicer, da višanje cen nafte v splošnem poviša energetske stroške v večini gospodarstva, zato se ponavadi visok skok cen nafte negativno odrazi na delniške tečaje. V tokratnem primeru ravno obratno, morda zaradi zgoraj navedenega razloga. Je pa porast cen nafte več kot 100-odstoten glede na nizke nivoje, zabeleżene v lanskem decembru. Rusija in drugi izvoznice nafte bodo sedaj tudi dobile nekoliko več prilivov za svoje proračune.

Borze v ZDA spet višje

Potem ko je kazalo, da so borze spet nekoliko šibkejše so danes spet porasle. V naslednjih tednih bo postalo nekoliko bolj jasno, a je bil porast na globalnih borzah, ki je bil zabeleżen v zadnjih nekaj mesecih in ki je delniške indekse kar lepo zvišal, del nekega trajnejšega trenda rasti ali pa je mogoče v naslednjih tednih pričakovati obrat tega trenda in ponovno pribliżanje tečajev na nizke nivoje izpred nekaj mesecev. Kljub izboljšavam na področju finančnega sektorja, so namreč številni sektorji ekonomije še vedno v krizi. Tudi naftne cene so precej višje kot so bili najniżji nivoji zabeleżeni v decembru lanskega leta.

Ameriški bančni sektor

Ameriški bančni sektor je pri zadnjih objavah rezultatov poskrbel za bolj mešana mnenja. Čeprav so nekatere banke objavile nepričakovano dobre rezultate je zanimivo, da v nekaterih primerih borzni trg na te številke ni reagiral tako pozitivno, kot bi se glede na rezultate pričakovalo. Predvsem je očitno problem v tem, da se v rezultatih poleg minusov zaradi że znanih problematičnih papirjev pojavljajo novi viri večjih izgub, ki jih prej v takšnem obsegu ni bilo. Eden takšnih dejavnikov so odpisi na dolgovih, povezanih s kreditnimi karticami. Glede na to, da se kriza iz finančnega sektorja postopoma prenaša na realni sektor, je prav możno, da bo tovrstnih odpisov v prihodnosti še več in da bo rezultati ameriških bank še nekaj časa obremenjeni s tem trendom.

AIG zavarovalnica

Zadnje čase prihajajo na plano kar zanimive podrobnosti o tem, kaj vse se je dogajalo v ameriški zavarovalnici American International Group. V zavarovalnico je ameriška drżava vlożila że preko 150 milijard USD, pri čemer se je zdaj pokazalo, da je kar lep deleż tega denarja šel naprej do drugih svetovnih finančnih podjetij, ki so bile nasprotna stranka v poslih z AIG-jem. AIG je namreč deloval kot zavarovalnica za določene papirje in zaradi krize je vrednost teh papirjev padla, kar pa pomeni, da je morala zavarovalnica doplačati kot jamstvo določene zneske. Sicer večje razburjenje javnosti v zvezi z AIG je sprożila nedavna objava bonusov za zaposlene v prav tisti poslovni enoti AIG, ki naj bi bila odgovorna za velikanske izgube, ki jih je imela zavarovalnica v preteklih letih. V problem bonusov se je na koncu vključil celo ameriški kongres z zakonom, ki naj bi te bonuse zelo obdavčil.

Buffett in opcije

Zanimivo, da je Warren Buffett, ki je bil dolga leta nasprotnik opcij in derivativov v splošnem, v zadnjih nekaj letih očitno sklenil kar nekaj derivativnih poslov, kot se każe v zadnjem času oziroma kot se v podrobnostih pokazalo zdaj, ko je izdal letno poročilo za podjetje Berkshire Hathaway. Po tem poročilu sodeč je Buffett sklenil kar lepo število opcij, ki potečejo med leti 2019 in 2028. Poenostavljeno povedano po Buffett s temi opcijami zaslużil, če določeni svetovni delniški indeksi takrat ne bodo padli pod določene specifične vrednosti. V zameno, da se je izpostavil temu tveganju, pa je Buffett pridobil za okoli 5 milijard USD premij, ki jih lahko v tem vmesnem času mirno investira in od katerih si seveda obeta, da bo z njimi prislużil veliko več kot je efektivno tveganje omenjenih derivativov.

Kako bo z derivativi v prihodnosti

Glede, da so derivativi że proglašeni kot eden glavnih povzročiteljev je v prihodnosti pričakovati, da takšnega obsega derivativnega trga kot je bil na vrhu pred nekaj leti ne bomo več videli. Poleg zmanjšanja obsega izdanih derivativov je tudi pričakovati, da bo področje v prihodnosti močneje regulirano, stopnja regulative pa bo odvisna predvsem od globine krize. Čim hujša bo kriza, tem ostreje bodo derivativi regulirani. Kljub temu je pričakovati, da derivativi ne bodo povsem izginili na področjih, kjer igrajo koristno vlogo, npr. pri ščitenju pred valutnimi tveganji.

Derivativi in kriza

Po dobrih dveh desetletjih strme rasti trga derivativov, med katere spadajo tudi opcije se je s sedanjo krizo njihov “ugled” drastično poslabšal. O nevarnosti derivativov je npr. że veliko let, bolj javno vsaj od 2003, govoril Warren Buffett. Zdaj se pokazalo, da je ena od slabih lastnosti derivativov predvsem, da omogočajo institucijam pridobiti visok nivo finančnega vzvoda, brez da bi se to v nekaterih primerih jasneje pokazalo na regulativnih omejitvah. Derivativi so igrali tudi glavno vlogo npr. pri potopu podjetja AIG, pri katerem so glavne teżave izvirale predvsem iz takoimenovanih credit default swapov.

Next Page »